Periodični pregledi pri veterinarju so pogosteje potrebni pri mladih in starejših mačkah.
Preprečevati moramo pojav bolhavosti, ki je aktualna celo leto.
Trikrat letno odpravljamo notranje parazite ali pri veterinarju opravimo koprološke preiskave.
Zunanje mačke pogosteje peljemo na pregled zaradi možnosti pojava garjavosti.
- mačji kugi,
- virusnim obolenjem dihal,
- levkemiji (prenaša se s stikom z drugimi mačkami),
- steklini (za mačke, ki potujejo v druge države ali živijo na prostem).
Zaščitna cepljenja ščitijo mačko pred pogostejšimi kužnimi boleznimi. Vse mačke, ne glede na to, ali živijo v stanovanju ali so zunanje, je priporočljivo cepiti s kombiniranim cepivom proti mačji kugi (panlevkopeniji) ter povzročiteljem mačjega prehlada (virus herpes in calici). Mačke, ki lahko hodijo ven brez nadzora in so v nevarnosti za pretepe ali spolne odnose s prostoživečimi mačkami, je priporočljivo cepiti tudi proti mačji levkozi (FeLV) ob predhodnem testiranju, saj cepljenje pozitivnih mačk ni smiselno. Mladiča se običajno prvič cepi 8.–10. tedna starosti, nato se cepljenje ponovi čez 4 tedne in nato čez 1 leto. Cepljenje proti mačji kugi in prehladu (t. i. RCP) se nato ponavlja vsaj na 3 leta, proti levkozi pa je potrebna letna revakcinacija. To cepljenje ni zakonsko obvezno, je pa izjemno priporočljivo za zdravje vašega muca.
Cepljenje proti steklini za mačke, ki ne zapuščajo Slovenije, ni zakonsko obvezno. Priporoča se ob nenadzorovanih izhodih mačke na območjih, kjer so bili nedavno ugotovljeni primeri stekline pri divjih živalih (predvsem ob meji s Hrvaško). Cepljenje proti steklini pa je obvezno za mačke, ki potujejo izven meja Slovenije, in sicer vsaj 3 tedne pred načrtovanim potovanjem. Revakcinira se po navodilu proizvajalca na 1–3 leta.
Glede najprimernejšega protokola cepljenja za svojega muca se posvetujte z veterinarjem. Če se želite s svojo mačko udeležiti kakšne razstave ali druge prireditve, se pri organizatorju pozanimajte, katera cepljenja so za varnost vseh udeležencev obvezna.
Pri samcih s tem preprečimo nadležno markiranje ter migracije in oglašanje v času pojatve. Pri samicah pa pojav tumorjev na seskih, neželeno glasnost v času pojatve ter migracije, ki se pogosto končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Če nimate rodovniške pasemske mačke, ki jo želite imeti za vzrejo rodovniških mladičev, ste po zakonu dolžni preprečiti rojstvo neželenih mačjih mladičev. Najlažje se boste mladičem izognili s kirurškim posegom sterilizacije oz. kastracije. Gre za rutinski poseg, mačka se večinoma že naslednji dan obnaša, kot da se ji ni nič zgodilo. Pri posegu se odstrani testise oz. jajčnike, tako da poleg nezmožnosti zanositve odstranimo tudi vir spolnih hormonov. Spolni hormoni so namreč odgovorni za neželeno vedenje, kot so oglašanje v času parjenja, potepanje, pretepi, markiranje v stanovanju (brizganje urina). S pretepi in parjenjem se med mačkami širijo tudi nevarne nalezljive bolezni, ki lahko močno skrajšajo življenjsko dobo vašega ljubljenca. Življenje v stanovanju z zaprto spolno aktivno mačko pa je lahko prava nočna mora.
Mikročipiranje in registracija za mačke nista obvezna, vendar zelo priporočljiva, saj se bo le tako ob izgubi in kasnejši najdbi vaše mačke lahko zanesljivo vedelo, komu pripada. Mikročip se vstavi pod kožo na levo stran vratu. Velik je nekaj milimetrov in ima svojo edinstveno petnajstmestno številko, ki jo lahko odčitamo s posebnim čitalcem, ki ga ima vsaka veterinarska ambulanta oz. zavetišče za zapuščene živali. Številko čipa se nato preveri v centralnem registru psov (v katerem se za zdaj vodijo tudi vse registrirane mačke) in tako dostopa do vseh podatkov o živali in lastniku.
Če mačka potuje, tudi če le v drugo državo EU, pa so mikročipiranje, registracija in izdaja evropskega potnega lista za hišne živali obvezni. Pred potovanjem v državo izven EU je treba preveriti, ali potrebujete za mačko še kakšno dodatno dokumentacijo, kot sta uradno veterinarsko spričevalo ali test titracije protiteles proti steklini.